Osteopatija za konje je manualna terapija, ki je nastala po principih in standardih humane osteopatije in je prilagojena posebnim potrebam konja. Njen glavni cilj je odpraviti oz. zmanjšati omejitve gibanja med vsemi gibljivimi strukturami, odkriti osnovne vzroke, ki so te omejitve pozvročili in pozitivno vplivati na zdravje vseh telesnih sistemov.
Osteopatija to počne z nežno mobilizacijo in manipulacijo vseh sklepov in mehkih tkiv znotraj treh glavnih stebrov telesa – PARIETALNI, VISCERALNI, KRANIOSAKRALNI – kar pritegne živčni sistem, da v telesu aktivira mehanizme popravljanja in samozdravljenja.
To ustvari stabilno notranje okolje (homeostaza) v katerem lahko vsi fiziološki procesi spet tečejo optimalno. Pod takšnimi pogoji se lahko telo uspešno samoregulira, ohranja zdravje in vitalnost ter je dolgoročno bolj odporno proti boleznim, infekcijam in mehanskim poškodbam.
»GIBANJE JE ZDRAVJE: Narava stvari je, da se gibajo in medsebojno povezujejo. Kadar se gibanje izgubi, pride do blokade in posledično omejenega pretoka tekočin. Zmanjšan je dotok hranilnih snovi v prizadeto območje in istočasno zmanjšan odtok toksinov iz tega območja, kar vodi v slabšo oksigenacijo in kopičenje strupenih snovi. Če blokada ni odpravljena, postane kronična. To pa oslabi tkiva, zmanjša delovanje imunskega sistema, oslabi delovanje notranjih organov in vodi v nepravilno uporabo telesa.«
POGOSTA VPRAŠANJA
Osteopatija konjem pomaga, da ostanejo zdravi in vitalni tudi ob nenaravnih pogojih in zahtevah življenja z ljudmi. Da bi čimdlje ohranili vrhunsko kondicijo in dobro počutje, jim lahko pomagate z občasno mobilizacijo in harmonizacijo telesa.
Težave pri jahanju: okorelo gibanje, bolečine v hrbtu, vratu, ramenih, nezmožnost galopa v eno stran ali menjave, upiranje pri previjanju v eno stran, zbiranju, skoku, odstopanju, težave spraviti zadnji del, da stopa pod sebe, nepojasnjeno spotikanje, stresanje z glavo
Težave pri kovanju/spodrezovanju: pri iztegovanju prednjih in zadnjih nog zaradi zmanjšane gibljivosti
Travme: po padcih, nesrečah, operacijah, kastracijah, kobile po porodih
Vedenjske motnje: nelagodje pri sedlanju, občutljivost na krtačenje, občutljivost na dotik okoli ušes, nervoza, težave s koncentracijo, povečana občutljivost kobil
Hormonske motnje: nenehna utrujenost, apatičnost, težave s plodnostjo in ciklusom pri kobilah
Kronične presnovne in imunske motnje: slaba kvaliteta dlake in kopit, napihnjenost, plini v črevesju, nezmožnost pridobiti na teži, večja dovzetnost za parazite in bolezni, zatekanje nog
Rehabilitacija: po zdravljenju poškodovanih tetiv in ligamentov, šepanju, osteoartritisu, pri razvoju neenakomerne mišične mase
Preventiva: v izogib, da ne pride do zgoraj omenjenih težav, z namenom ohranjati zmogljivost in vitalnost konja.
Da s terapijo dosežemo najboljše možne rezultate, je potrebno tudi sodelovanje z ostalimi strokovnjaki za konje (veterinarji, kovači, sedlarji in zobozdravniki za konje).
V vednost: Osteopatija ne nadomešča veterinarskega zdravljenja. Če imate kakršnakoli vprašanja v zvezi z zdravjem vašega konja, se najprej vedno posvetujte s svojim veterinarjem.
Opazujem kako se konj giba in testiram gibljivost posameznih sklepov s kratkim posvetom o morebitnih preteklih težavah. Celoten tretma traja od 1 – 1,5 ure.
Učinki so takojšnji, v celoti pa se pokažejo v roku od treh tednov do treh mesecev po terapiji. V času, ko se telo na novo prilagaja, se lahko pokažejo še nekatere druge omejitve, ki so bile prej zaradi kompenzacij zakrite ali v mirovanju. Lahko pa določene težave, ki so prej predstavljale problem, sčasoma popolnoma izzvenijo, saj se zdravljenje po tretmaju še nekaj časa odvija globlje v telesu.
Osteopatija se ne osredotoča le na sklepe, mišice in hrbtenico, ampak z upoštevanjem avtonomnega živčnega sistema gleda na telo kot celoto, pri čemer obravnava tudi notranje organe in vezivno tkivo (fascijo) okoli organov, ki jih povezuje med seboj in s preostalim delom telesa. Prosto gibanje in drsenje znotraj telesa je bistvenega pomena, saj bo vsaka omejitev od znotraj preko aferentnih živčnih poti vplivala na strukturna neravnovesja v celotnem telesu. Z visceralno mobilizacijo vezivnega tkiva neposredno vplivamo na mišično – skeletni sistem in lahko pri konjih trajno omilimo ali odpravimo nastale težave v hrbtenici, medenici, vratu, ramenih in okončinah. Na prožnost notranje fascije lahko negativno vplivajo že manjši stres, prehrana, razna vnetja, travme, operacije in nenazadnje tudi patologija organa (npr. želodčni čiri).
Glede na to, da s terapijo telesu povrnemu gibljivost, bo konj po terapiji telo začel uporabljati drugače kot prej. Prav tako se lahko sproži odvajanje toksinov, kar vpliva na to, da so konji dan ali dva po terapiji malenkost utrujeni in zaspani. Da telesu omogočimo, da se čim bolj na novo prilagodi, je dobro, da se konja vsaj tri dni po terapiji ne jaha. Je pa zaželjeno, da se v tem času čimveč giba, na roki ali v izpustu. V delo naj se vrača postopoma.
To je odvisno od splošnega stanja konja in težav, ki jih ima. Mlajšim konjem, ki so v dobri kondiciji, bo lahko dovolj že ena terapija letno. Starejšim in tistim, ki imajo več težav ali so v športu pod večjimi obremenitvami, pa se priporoča tudi pogosteje. Osteopatija temelji na predpostavki, da je konjevo zdravje odvisno od njegove gibljivosti. Če je ta omejena na enem delu telesa, bo sčasoma zaradi kompenzacij prizadeto celotno telo.
Čeprav je osteopatija varna metoda, jo v času brejosti zaradi sproščanja hormonov, ki lahko vplivajo na plod v maternici, raje ne izvajam. Je pa priporočjiva po porodu, saj je tudi porod neke vrsta travma, ki lahko kasneje vpliva na položaj medenice in hrbtenice pri kobilah. Prav tako lahko osteopatija pomaga kobilam, ki so sicer zdrave a imajo težave s plodnostjo.
